VPLIV JOGE SMEHA NA NIVO KRVNEGA SLADKORJA PRI OSEBAH S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2

Zbornik predavanj (2. mednarodni kongres smeha: SMEH: DOPOLNILNA TERAPIJA, 2012)

Prim. asist. Miro ČOKOLIČ, dr. med., specialist internist, Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo, UKC Maribor,
Doc. dr. Špela STANGLER HERODEŽ, univ. dipl. inž. kem. teh, Laboratorij za medicinsko genetiko, UKC Maribor,
Simona STERNAD, dipl. m. s., Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo, UKC Maribor,
Simona KREBS, dipl. m. s., Mednarodni inštitut za smeh Maribor.

POVZETEK

Sladkorna bolezen je pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti starejše populacije. Je najbolj razširjena presnovna bolezen in eden glavnih zdravstvenih ter socialno-ekonomskih problemov v svetu. Kot kronična bolezen zahteva dolgoročno opazovanje in spremljanje bolnika ter dobro adherenco zdravljenja. Negativna čustva, na primer strah, žalost, bojazen, so znani vzroki za dvig glukoze v krvi. Za pozitivna čustva, na primer smeh, pa je značilno, da ublažijo nevroendokrine dejavnike, vpletene v negativna čustva, in modulirajo imunost.

Tudi naša raziskava je dokazala manjši postprandialni dvig glukoze v krvi pri osebah, ki so vadile jogo smeha, in nakazuje na pomen smeha za osebe s sladkorno boleznijo. Smeh bi se torej lahko uporabljal kot nefarmakološki ukrep pri preprečitvi kroničnih mikrovaskularnih zapletov sladkorne bolezni.

Ključne besede: joga smeha, sladkorna bolezen, postprandialni dvig glukoze.

UVOD

V davnih časih so modreci potovali po Indiji in namesto znanja širili smeh. Ko so potovali, niso govorili, temveč so se le smejali; ljudje so jih opazovali in se z njimi smejali. Na tak način so jih učili pomembnosti smeha.

V nekaterih bolnišničnih zapiskih lahko zasledimo navedbe, da so bile v Grčiji bolnišnice zgrajene blizu »gledališč«, da so pacienti lahko slišali smeh in veselo občinstvo, kar jim je pomagalo k hitrejši ozdravitvi. Že v trinajstem stoletju so nekateri kirurgi uporabljali smeh za odvračanje pozornosti od bolečin pri posegih.

Zgodovina smeha ima svoje vzpone in padce. Tako so puritanci v šestnajstem stoletju prepovedali smeh, smejanje, celo nasmešek. V nekem drugem delu sveta je Martin Luther uporabljal »terapijo smeha« pri ljudeh v depresiji. Svetoval jim je, naj se ne osamijo, temveč naj raje gredo v družbo prijateljev, ki se radi veselijo in šalijo, in se smejejo z njimi. Ideja joge smeha temelji na rezultatih raziskav, da naše telo ne zazna razlike med umetno spodbujenim in spontanim smehom. V telesu prihaja do popolnoma enakih fizioloških in biokemičnih sprememb.

V osemdesetih letih dvajsetega stoletja (1971) je Hunter Doherty »Patch« Adams, ki je ustanovil Gesundheit! Institute, prišel na idejo, da bi zdravil paciente s humorjem, smehom in dobrim razpoloženjem. Je pobudnik ideje o klovnih zdravnikih (predvsem na otroških oddelkih), ki se je kasneje razširila po vsem svetu. Pri nas v ta namen deluje društvo Rdeči noski.
Leta 1976 je bil v angleškem časopisu objavljen članek Normana Cousina, ki je natančno opisal potek zdravljenja svoje bolezni. Imel je močne bolečine in zdravniki so mu povedali, da je verjetnost, da ozdravi, zelo majhna. Zapustil je bolnico in odšel domov. Gledal je humoristične oddaje in komedije, kot so Skrita kamera, Bratje Marx ipd. Ugotovil je, da mu deset minut smeha omogoči dve uri mirnega spanca. Ta običaj mu je prešel v navado in na tak način je živel, dokler ni popolnoma ozdravel. Po ozdravitvi je težil k temu, da v svoje življenje vnese čim več ljubezni, vere, upanja, radosti in odločnosti.

Leta 1995 se je indijski kardiolog Madan Kataria po dvajsetih letih dela v medicini odločil, da bo človeštvu približal smeh, in vzel stvari v svoje roke. Ustanovil je Šolo joge smeha.

Negativna čustva, na primer strah, žalost, bojazen, so znani vzroki za dvig glukoze v krvi [1]. Za pozitivna čustva, na primer smeh, pa je značilno, da ublažijo nevroendokrine dejavnike, vpletene v negativna čustva [2] [3], in modulirajo imunost [3] [4]. Leta 2006 je bila objavljena prva raziskava o vplivu smeha na višino glukoze pri sladkornih bolnikih. Pri le-teh je bilo dve uri po zaužitem obroku ugotovljeno pomembno znižanje dviga glukoze v krvi, vzrok pa bi lahko bilo mišično delo pri smehu, prav tako kontraregulatorni hormoni oz. nevroendokrini sistem [5] [6]. Tudi pri starejših depresivnih ženskah je bila joga smeha vsaj tako koristna kot telesna vadba [7]. V skupini, ki je dvanajst tednov dvakrat tedensko vadila jogo smeha, se je znižal krvni tlak, zmanjšalo se je maščobno tkivo, bolje se je uredila tudi glukoza v krvi. Zaradi naštetega se joga smeha priporoča diabetikom za boljšo dolgoročno ureditev glukoze [8]. V večletni raziskavi so ugotovili tudi hormonske in genske spremembe, ki so pozitivno vplivale na nivo glukoze v krvi [9] [10]. Humor ugodno vpliva tudi na poinfarktno rehabilitacijo [11]. So pa pri pretiranem smehu možne tudi omedlevice [12], težave pa lahko imajo tudi bolniki s KOPB [13].

V raziskovalne namene smo izdelali anketni vprašalnik, s katerim smo ocenjevali, ali joga smeha po intenzivni 30-minutni vadbi vpliva na: navdušenje, pozitivno naravnanost, občutek boljše predihanosti, raven energije, razpoloženje, zmožnost smejanja brez razloga, optimizem, raven stresa in na telesno ter duševno sprostitev. V raziskavi je sodelovalo 69 udeležencev, od tega 34 brez in 35 z vključeno vadbo joge smeha. Udeležence raziskave smo prosili, naj na dan raziskave do 10. ure zaužijejo lažji obrok hrane. Ob prihodu smo jim izmerili nivo glukoze v krvi, nato pa so zaužili standardno malico: 30 g črnega kruha (1 PE), 150 g jabolka (1 PE), 15 g masla (2,5 PE) in 200 ml nesladkanega čaja, skupaj 250 kcal.

Po 90-minutnem predavanju je za udeležence, ki so imeli vključeno vadbo joge smeha, sledila 30-minutna intenzivna vadba. Po končani vadbi (po 120 minutah) smo ponovno izmerili nivo glukoze v krvi. Kontrolno skupino so predstavljali udeleženci, ki so poslušali samo predavanje, in pri njih je postprandialno prišlo do dviga glukoze v krvi iz 10,1 na 10,84 mmol/L. Polurna vadba joge smeha je imela ugodne vplive na vse raziskane parametre in je tudi manj zvišala postprandialni nivo glukoze v krvi (iz 8,95 na 8,99 mmol/L). Povprečna vrednost glukoze v krvi pred zaužitim obrokom se med skupinama ni statistično pomembno razlikovala (8,95 mmol/l in 10,1 mmol/l). Po zaužitem obroku so imeli bolniki v kontrolni skupini statistično pomembno višjo vrednost glukoze v krvi (10,84 mmol/l) kot tisti, ki so vadili jogo smeha (8,99 mmol/l; p = 0,01). Predvsem so se izboljšali počutje, razpoloženje, optimizem, povečalo pa se je tudi navdušenje. Nekoliko se je zmanjšala le energija, kar je logično, saj jo smeh zaradi mišičnega dela potrebuje.

ZAKLJUČEK

Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da se je uporabljena metoda joge smeha dokazala in izkazala kot učinkovita dopolnilna ter preventivna terapija pri zniževanju postprandialne glukoze v krvi, kar pomeni, da lahko pripomore k boljši dolgoročni urejenosti sladkorne bolezni tipa 2. Smeh ima preventivni, psihološki, fiziološki in terapevtski učinek, vendar zahteva strokovno obravnavo (14, 15), Ugodno vpliva tudi na depresijo in nespečnost. Je poceni, lahko dostopen in koristen (16). Smeh bi se torej lahko uporabljal kot nefarmakološki ukrep pri preprečitvi kroničnih mikrovaskularnih zapletov sladkorne bolezni (17).

LITERATURA

1. http://www.joga.smeha.si/
2. Surwit R. S., Schneider M. S. Role of stress in the etiology and treatment of diabetes mellitus. Psychosom Med. 55: 380–393, 1993.
3. Berk L. S., Tan S. A., Fry W. F., Napier B. J., Lee J. W., Hubbard R. W., Lewis J. E., Eby W. C. Neuroendocrine and stress hormone changes during mirthful laughter. Am J Med Sci. 298: 390–396, 1989.
4. Berk L. S., Tan S. A., Napier B. J., Eby W. C. Eustress of mirthful laughter modifies natural killer cell activity (Abstract). Clin Res. 37: 115, 1989.
5. Takahashi K., Iwase M., Yamashita K., Tatsumoto Y., Ue H., Kuratsune H., Shimizu A., Takeda M. The elevation of natural killer cell activity induced by laughter in a crossover designed study. Int J Mol Med. 8: 645–650, 2001.
6. Keiko H., Takashi H., Shizuko I., Koichi K., Hitoshi I., Shin’ichi S., Kazuo M. Laughter Lowered the Increase in Postprandial Blood Glucose Diabetes Care. 26 (5): 1651–1652, 2003.
7. Shahidi M., Mojtahed A., Modabbernia A., Mojtahed M., Shafiabady A., Delavar A. Honari Laughter yoga versus group exercise program in elderly depressed women: a randomized controlled trial. Int J Geriatr Psychiatry. 26 (3): 322–327, 2011.
8. Murrock C. J., Higgins P. A., Killion C. Dance and peer support to improve diabetes outcomes in African American women. Diabetes Educ. 35 (6): 995–1003, 2009.
9. Hayashi T., Murakami K. The effects of laughter on post-prandial glucose levels and gene expression in type 2 diabetic patients. Life Sci. 31. 85 (5–6): 185–187, 2009.
10. Hayashi T., Tsujii S., Iburi T., Tamanaha T., Yamagami K., Ishibashi R., Hori M., Sakamoto S., Ishii H., Murakami K. Laughter up-regulates the genes related to NK cell activity in diabetes. Biomed Res. 28 (6): 281–285, 2007.
11. Tan S. A., Tan L. G., Lukman S. T., Berk L. S. Humor, as an adjunct therapy in cardiac rehabilitation, attenuates catecholamines and myocardial infarction recurrence. Adv Mind Body Med. 22 (3–4): 8–12, 2007.
12. Awada A., Halaby G., Tamraz J. Spasmodic laughter syncope. An unusual complication of pseudobulbar palsy. Rev Neurol (Paris). 165 (1): 86–88, 2009.
13. Lebowitz K. R., Suh S., Diaz P. T., Emery C. F. Effects of humor and laughter on psychological functioning, quality of life,health status, and pulmonary functioning among patients with chronic obstructive pulmonary disease: a preliminary investigation. Heart Lung. 40 (4): 310–319, 2011.
14. Mora - Ripoll R. Potential health benefits of simulated laughter: a narrative review of the literature and recommendations for future research. Complement Ther Med. 19 (3): 170–177, 2011.
15. Mora - Ripoll R. The therapeutic value of laughter in medicine. Altern Ther Health Med. 16 (6): 56–64, 2010.
16. Ko H. J., Youn C. H. Effects of laughter therapy on depression, cognition and sleep among the community-dwelling elderly. Geriatr Gerontol Int. 11 (3): 267–274, 2011.
17. Nasir U. M., Iwanaga S., Nabi A. H., Urayama O., Hayashi K., Hayashi T., Kawai K., Sultana A., Murakami K., Suzuki F. Laughter therapy modulates the parameters of renin-angiotensin system in patients with type 2 diabetes. Int J Mol Med. 16 (6): 1077–1081, 2005.