PREVENTIVA KRONIČNIH BOLEZNI Z JOGO SMEHA – POMEN REDNE VADBE

Zbornik predavanj (2. mednarodni kongres smeha: SMEH: DOPOLNILNA TERAPIJA, 2012)

Simona KREBS, Mednarodni inštitut za smeh Maribor
Doc. dr. ŠPELA STANGLER HERODEŽ, Univerzitetni klinični center Maribor
Doc. dr. Majda PAJNKIHAR, Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

POVZETEK

Zaradi kroničnih obolenj, med katere sodi tudi zvišan krvni tlak, iz leta v leto umre več ljudi. Gledanje zabavnih vsebin je ena od učinkovitih metod spodbujanja smeha, ki posledično vpliva na vrednosti krvnega tlaka. Zato je bil namen raziskave ugotoviti, kako vodena vadba joge smeha vpliva na krvni tlak, srčni utrip, periferno oksigenacijo in počutje.

Metode. V raziskavi so avtorji uporabili tehniko spodbujanja smeha, imenovano joga smeha, ki ni odvisna od razumevanja humorja, ampak vključuje dihalno-smejalne zabavne vaje, ki zelo hitro povzročijo smejanje. V raziskavi je sodelovalo 52 naključno izbranih prostovoljcev (4 moški in 48 žensk), njihova povprečna starost pa je bila 52,5 leta. Prostovoljci so bili na podlagi vprašalnika o zdravju razdeljeni na tiste, ki uživajo zdravila, in tiste, ki jih ne uživajo. Izvedene so meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, periferne nasičenosti hemoglobina s kisikom pred in po vadbi, prostovoljci pa so sami ocenili svoje počutje z nestandardiziranim 9-stopenjskim numeričnim vprašalnikom, in to pred ter po vsaki vadbi. Raziskava je potekala v klubu joge smeha na 10 vadbah, ki so potekale enkrat na teden v letu 2012.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da vadba joge smeha pomembno vpliva na nivo krvnega tlaka pri tistih, ki ne uživajo zdravil (p < 0,05), pri tistih, ki jih uživajo, pa nismo zabeležili pomembnih sprememb. Pri meritvah srčnega utripa nismo dokazali bistvenih končnih sprememb pred in po vadbi. Ljudje, ki uživajo zdravila, so imeli pomembno nižjo periferno oksigenacijo pred vadbo v primerjavi s tistimi, ki jih ne uživajo, kar se je po vadbi izboljšalo.
Zaključki: Joga smeha je lahko učinkovita dopolnilna metoda pri preventivi visokega krvnega tlaka pri tistih, ki še niso zboleli. Za druge je treba narediti nadaljnje raziskave na večjem vzorcu in proučiti vpliv zdravil. Za natančno periferno oksigenacijo pa je treba narediti plinsko analizo iz krvi. Pri vseh je bila zabeležena pozitivna sprememba počutja in znižanje občutka stresa po vadbi ter povečana zmožnost smejanja.

Ključne besede: joga smeha, kronične bolezni, povišan krvni tlak, preventiva, stres.

UVOD

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization [WHO], 2010) predstavljajo kronične bolezni 63 % vseh smrti na svetu. Srčno-žilna obolenja so po navedbah WHO (2010) glavni vzrok smrti, saj za posledicami le-teh umre 17,3 milijona ljudi letno, kar predstavlja 30 % vseh smrti. Inštitut za varovanje zdravja [IVZ, 2010] navaja podatke, da je zaradi srčno-žilnih obolenj v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 v Sloveniji umrlo 3 % več ljudi, kar znaša 7475 oseb in predstavlja 40 % vseh smrti.

Avtorja Miller in Fry (2009) trdita, da je smeh kompleksno vedenje človeka, ki ga urejajo možgani, in ko se smejimo, se aktivira skoraj vsaka celica. Študija, ki sta jo opravila, je dokazala, da se s pomočjo smeha začne sproščati beta-endorfin, ki deluje kot opijat in s pomočjo nitro oksida vpliva na širjenje žil ter deluje protivnetno, kar preventivno preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj pri ljudeh. Učinkovit vpliv na počutje in posledično na srčni utrip je prav tako znanstveno dokazan v okviru študij o vplivu smeha na endotelij, katerih rezultat je vizija, da bi zdravniki pacientom predpisali 15–20 minut smeha na dan, torej podobno kot sedaj predpisujejo 30 minut aerobne vadbe (Miller in sod., 2006; Sakuragi in sod., 2001). Ker je večina študij narejenih tako, da so smeh pri ljudeh izzvali s pomočjo gledanja videosmešnic, se nova metoda, ki prihaja iz Indije in se imenuje joga smeha, lahko pokaže kot učinkovita. Tako trdijo avtorji raziskave, ki je bila narejena z vadbo joge smeha na zdravih študentih (Chaya in sod., 2008), pri čemer so po jogi smeha izmerili pomembne spremembe v krvnem tlaku, počutju in znižanju stresnih dejavnikov. Ideja temelji na dejstvu, da za smeh ne potrebujemo zunanjega razloga, ampak samo odločitev (Kataria, 1998).

METODE

Za potrebe raziskave smo izbrali 52 oseb, ki obiskujejo klub joge smeha, in jim na desetih zaporednih vadbah enkrat na teden izmerili krvni tlak pred ter po vadbi. Meritev smo opravili z merilnikom OMRON M6 Comfort z natančnostjo meritev pri tlaku ±3 mmHg, prostovoljci pa so sami ocenili svoje počutje z nestandnitro
ardiziranim 9-stopenjskim numeričnim vprašalnikom, ki je zajemal oceno ravni energije, navdušenja, stresa, razpoloženja, optimizma, povezanosti z drugimi, zavedanja dihanja, sprostitve mišic, zmožnosti smejanja brez razloga.

Na osnovi vprašalnika o zdravju smo skupino razdelili na tiste, ki uživajo zdravila (bolni, N = 11), in tiste, ki jih ne uživajo in nimajo zdravstvenih težav (zdravi, N = 41). Zaradi malega vzorca in enakomerno porazdeljenih vrednosti smo za analizo uporabili program VasserStats in parni študentov t-test za odvisne ter neodvisne vzorce.

Za merjenje periferne oksigenacije smo uporabili merilec GIMA OXY 5 (±2).

REZULTATI IN RAZPRAVA

Raziskava je pokazala pomembne spremembe sistoličnega krvnega tlaka pri tistih, ki ne uživajo zdravil, in sicer je p < 0,0001 (±3,98 na 95-odstotnem intervalu zaupanja), pri diastoličnem krvnem tlaku pa je p < 0,0001 (±2,47 na 95-odstotnem intervalu zaupanja). Pri tistih, ki uživajo zdravila, je sicer prišlo do večjih sprememb pri sistoličnem tlaku, kje je p < 0,12, do nekoliko manjših sprememb pa je prišlo pri diastoličnem tlaku, kjer je p < 0,43. Pomembnih sprememb za zdaj ne moremo potrditi. Ta podatek nam zagotovo prikazuje zanimiv trend, da je treba narediti še dodatne raziskave o vplivu zdravil na krvni tlak na reprezentativnem vzorcu.

Preglednica 1: Povprečne vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka pred ter po vadbi in njihove razlike

Pri merjenju periferne nasičenosti hemoglobina s kisikom smo pričakovali, da bodo razlike glede na reference nekoliko višje, saj je metoda joge smeha intenzivnejša vadba. Avtorji člankov Fry in Stoft (1971) ter Fry in Rader (1977) navajajo, da ni prišlo do pomembnih sprememb v periferni oksigenaciji, merjeni s pulznim oksimetrom, pri gledanju humornih filmov, kar je veliko bolj statična metoda od vadbe joge smeha. Z odvisnim t-testom smo dokazali pomembno razliko med tistimi, ki ne uživajo zdravil, in tistimi, ki jih uživajo. Slednji so imeli pred vadbo pomembno nižjo periferno oksigenacijo v primerjavi s tistimi, ki ne uživajo zdravil (p < 0,05), kar pa po vadbi ni bilo več razvidno. Povprečna vrednost se je tistim, ki uživajo zdravila, povečala iz 96,8 % na 97,7 %. Sklepamo lahko, da lahko vadba poveča periferno oksigenacijo pri tistih, ki imajo v povprečju nižjo periferno oksigenacijo pred vadbo, vendar bi potrebovali večji vzorec in natančnejše meritve. Sicer pa je bila pri ljudeh, ki ne uživajo zdravil, periferna oksigenacija v povprečju že v osnovi visoka in je znašala 97 %, isti rezultat pa smo dobili tudi po vadbi. Iz zapisanega lahko povzamemo, da vadba joge smeha ohranja visoko periferno oksigenacijo v krvi pri zdravih, pri tistih, pri katerih je zaradi različnih razlogov le-ta nižja že pred vadbo, pa jim jo lahko vadba joge smeha v povprečju nekoliko zviša.

Srčni utrip je v povprečju pred in po vadbi ostal enak pri tistih, ki ne uživajo zdravil, in je znašal 81 utripov na minuto, medtem ko se je pri tistih, ki jih uživajo, spremenil iz 79 utripov na minuto pred vadbo na 81 utripov po vadbi. Le pri nekaterih posameznikih, ki so imeli zvišan srčni utrip, lahko opazimo, da se je le-ta po vadbah v povprečju znižal. Glede na to, da je vadba izredno intenzivna in sestavljena iz zabavnih aerobnih vaj ter sprostitve na koncu, lahko predvidevamo, da se je srčni utrip med vadbo zaradi aerobne vadbe dvignil, kasneje pa zaradi sprostitve in umiritve spet znižal. Zanimivo bi bilo opazovati dinamiko srčnega utripa med samo vadbo, kar bo možno raziskati v prihodnosti.

Slika 1: Povprečna ocena počutja preiskovancev pred in po vadbah joge smeha

Vsekakor je vprašalnik o počutju, ki so ga izpolnjevali ljudje pred in po vadbi, pokazal močne učinke na počutje, pri čemer bi predvsem izpostavila občutek stresa, ki se je po vadbi znižal. Kot vemo, je stres eden od večjih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. Vsekakor je ocena ljudi v vprašalniku pokazala, da je joga smeha za njih učinkovita metoda za krepitev pozitivne naravnosti in učinkovita sprostitev ter orodje za povezovanje med ljudmi.

ZAKLJUČEK

Veliko raziskav na področju joge smeha šele poteka. Kljub temu pa navedena dejstva kažejo na pozitivne učinke joge smeha in bi jo lahko obravnavali kot eno izmed dodatnih metod za krepitev ter varovanje zdravja pred srčno-žilnimi obolenji. Ker je zdravje zelo kompleksen pojem, odvisen od številnih dejavnikov, lahko te kazalce učinkov joge smeha uporabimo kot dodatno terapijo za številna kronična obolenja, saj raziskave kažejo pozitiven vpliv smeha tako na diabetes, imunski sistem, depresijo, osamljenost, demenco in številne druge. Glede na to, da je joga smeha tako enostavna in učinkovita metoda, ki zaobide vse intelektualne sisteme in privede človeka do smeha, bi jo lahko vključili kot eno od cenovno ugodnih in uspešnih dodatnih metod tako pri zdravljenju bolezni kot za preventivo, ki bi se izvajala redno.

LITERATURA

1. Chaya, M. S., Kataria, M., Nagendra, H. R., Ngarathna, R., Manjunath, N. K., Raghavendra, R. M. (2008). The effects of heraty extended unconditionl (HEU) laughter using laughter yoga techniques on physihological, psychological and immunological parameters in workplace: a randomized control trial. The JCH. 10(5), 126–135.
2. Fry, W. F. et Stoft, P. E. (1971). Mirth and Oxygen saturation Levels og Peripheral Blood. Psyhother Psychosom. 19, 76–84.
3. Fry, W. F. et Rader, C. (1977). The respiratory components of mirthful laughter. Journal of Biological Psychology. 19(2), 39–50.
4. Inštitut za varovanje zdravja [IVZ]. (2009). Zdravstveni statistični letopis 2009. Slovenija. Dostopno na:
http://www.ivz.si/Mp.aspx?nn=Print&;pi=5&_5_id=1339&_5_PageIndex=0&_5_groupId=2&_5_newsCategory=IVZ%20kategorija&_5_action=ShowNewsFull. (5. 10. 2011)
5. Kataria, M. (2002). Laugh for no reason. Indija: Madhuri international.
6. Miller, M., Fry, W. F. (2009). The effect of mirthfull laughter on the human cardiovascular system. Medical Hypotesis. 73, 636–639.
7. Sakuragi, S., Sugiyama, Y., Takeuchi, K. (2001). Effects of laughter and weeping on Mood and Heart Rate Variabilty. Journal of Physiological Anthropology. 21(3), 159–165.
8. Statistični urad Republike Slovenije. Slovenija. Dostopno na:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/32_Umrljivost/15_05L30_umrli-vzrok/15_05L30_umrli-vzrok.asp. (5. 10. 2011)
9. World health organization [WHO]. (2010). Dostopno na:
http://www.who.int/whosis/whostat/en/index.html. (5. 10. 2011).