Inštitut na Facebooku

JOGA SMEHA – UČINKOVITA VADBA ZA STAREJŠE

 Zbornik predavanj (2. mednarodni kongres smeha: SMEH: DOPOLNILNA TERAPIJA, 2012)


Tjaša ČEPON, Dom Danice Vogrinec Maribor
Simona KREBS, Mednarodni inštitut za smeh, Maribor
Špela STANGLER HERODEŽ, Univerzitetni klinični center Maribor

POVZETEK

Smeh je prirojeno izrazno vedenje človeka, je naraven odziv zdravega človeka na komično situacijo. To vedenje človeka urejajo možgani. Ob smehu se aktivira skoraj vsaka celica v telesu. Za smeh so potrebni različni stimulatorji, kot so razni smešni dogodki, vici, žgečkanje, idr.


Že zelo star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Smeh pozitivno vpliva tako na psihično kot na fizično zdravje. Smeh nas dela privlačne, smeh odplakne stres, smeh promovira uspeh, smeh krepi imunski sistem. Smeh je vedenjska prvina pomembna v medosebnih odnosih, ki daje čustven kontekst verbalnemu sporočanju, znižuje krvni tlak, navdihuje druge in še bi lahko naštevali zakaj je smeh koristen.
V starosti se ljudje velikokrat srečujejo z vprašanjem ali ima njihovo življenje še smisel. Velikokrat se čutijo osamljene in zapuščene. Poleg vseh oblik delovne terapije in ostalih oblik dela s stanovalci, ki pripomorejo k boljši kvaliteti njihovega bivanja smo se v našem domu pred dvema letoma odločili, da našim stanovalcem kot eno izmed oblik delovne terapije ponudimo jogo smeha.

UVOD

Na podlagi znanstveno dokazanih zdravilnih učinkih smeha na telo, je lahko joga smeha učinkovita in enostavna tehnika za krepitev zdravstvenega stanja prebivalcev vseh starosti [1]. Ker velikokrat ljudje nimajo razloga za smeh oziroma je razumevanje humorja povezano z intelektom, je joga smeha tehnika, ki zaobide vse intelektualne sisteme in v nas vzbudi iskren smeh [5].

V starosti se ljudje velikokrat čutijo osamljene in zapuščene. Pogosto se srečujejo z vprašanjem ali ima njihovo življenje še smisel. V domovih za starejše občane obstajajo različne oblike delovne terapije, ki pripomorejo k boljši kvaliteti njihovega bivanja. Pred dvema letoma smo se v Domu Danice Vogrinec odločili, da našim stanovalcem kot eno izmed oblik delovne terapije ponudimo jogo smeha. Pričeli smo s skupino v katero so se imeli možnost vključiti vsi stanovalci, katerim je zdravstveno stanje to dopuščalo. Skupino imamo 1x mesečno, vanjo so vključeni različni stanovalci tako po spolu in starosti, kot tudi po njihovem zdravstvenem stanju. Že po nekaj srečanjih smo ugotovili, da se tisti stanovalci, ki redno prihajajo oz. skupine niso po enem ali dveh obiskih zapustili, boljše počutijo.

Na začetku je skupina nastala iz razlogov, da se bodo stanovalci družili, smejali, se sprostili …, vse to bi dosegli z različnimi smejalnimi vajami, za kar pa ni potrebno vključevanja umskih sposobnosti za razumevanje humorja [5]. Ker je v svetu veliko raziskav na področju smeha še v teku smo se po letu dni dela v skupini odločili raziskati vplive vadbe joge smeha na krvni tlak, pulz in količino kisika v krvi [2] [4].

NAMEN IN CILJ RAZISKAVE

Namen raziskave je bil proučiti vpliv vadbe joge smeha na krvni pritisk, pulz in količino kisika v krvi pri stanovalcih, ki so vključeni v skupino v Domu Danice Vogrinec. Prikazati smo želeli, da vadba joge smeha 1x mesečno pozitivno vpliv na počutje stanovalcev in hkrati smo želeli ugotoviti takojšen in dolgotrajen vpliv same vadbe joge smeha na krvni pritisk, pulz in količino kisika v krvi. S tem smo želeli dokazati, da ima vadba joge smeha pomemben vpliv na naštete parametre. Vse to pa bi lahko pripomoglo k boljšemu zdravstvenemu stanju naših stanovalcev.

METODE

Raziskava je potekala v Domu Danice Vogrinec 1x mesečno. Sestavljena je bila iz zabavnih iger smeha, smejalne meditacije in sprostitve. Vaje so bile prilagojene stanovalcem doma.

Pred 40 minutno vadbo in po vadbi smo z avtomatskim merilnikom merili krvni pritisk, pulz ter količino kisika v krvi. Za merjenje krvnega pritiska in pulza smo uporabili merilnike Omron. Količino kisika v krvi pa smo merili z elektronskim oksimetrom proizvajalca CONTEC MEDICAL SYSTEMS CO, LTD.

V raziskavo vključene stanovalce Doma Danice Vogrinec smo opredelili glede na spol in starost.

REZULTATI

1. ENA MERITEV

Pri enkratnem merjenju je bilo v skupini 16 oseb: 14 žensk in 2 moška. Vse parametre (krvni tlak, pulz in količino kisika v krvi) smo izmerili pred vadbo joge smeha in po vadbi joge smeha. Povprečna starost udeležencev v skupini je bila 77 let. Rezultati so prikazani v tabeli 1 in v obliki diagrama 1.

Tabela1: Rezultati opravljene enkratne meritve

dum1 si

 

Diagram 1: a.) Povprečne vrednosti krvnega tlaka pred in po vadbi joge smeha; b.) Povprečne vrednosti pulza in količine kisika v krvi pred in po vadbi joge smeha

dum2 si

 

Rezultati prikazani v diagramu 1 kažejo, da se po vadbi joge smeha krvni tlak nekoliko zniža, pulz in količina kisika v krvi pa se povišata. Lahko sklepamo, da so dobljeni rezultati za zdravje stanovalcev po vadbi joge smeha boljši, kot pred vadbo joge smeha.

2. VEČ ZAPOREDNIH MERITEV

Izmerili in primerjali smo krvni tlak, pulz in količino kisika v krvi pred vadbo joge smeha in po vadbi joge smeha 8. stanovalcev, ki so bili vedno prisotni na vadbi. Od teh 8 je bilo stalno prisotnih 6 žensk in 2 moška. Povprečna starost udeležencev v skupini je bila 71 let. Rezultati so prikazani v tabeli 2 in v obliki diagrama 2.

Tabela 2: Rezultati opravljenih več zaporednih meritev

dum3 siDiagram 2: a.) Povprečne vrednosti krvnega tlaka pred in po vadbi joge smeha; b.) Povprečne vrednosti pulza in količine kisika v krvi pred in po vadbi joge smeha

dum4 siIz rezultatov, prikazanih v tabeli 2 in diagramu 2 je razvidno, da je v povprečju krvni pritisk nižji, pulz je enak, količina kisika v krvi pa je višja. Lahko sklepamo, da so rezultati po vadbi joge smeha, iz zdravstvenega vidika boljši, kot pred vadbo smeha. Pri krvnem tlaku bi omenili predvsem, da sta v skupini dve osebi s povprečno nizkim krvnim tlakom (pod 120/70 mmHg), kar tudi vpliva na nižjo vrednost pred vadbo joge smeha. Pri njiju se krvni tlak po vadbi joge smeha dvigne in lahko sklepamo, da je to dokaz, da vadba joge smeha uravnava krvni tlak.

ZAKLJUČEK

Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali vadba joge smeha poleg boljšega počutja, zabave in druženja, pozitivno vpliva na zdravstveno stanje udeležencev, predvsem na krvni tlak, pulz in količino kisika v krvi. Ugotovili smo, da se vsi navedeni parametri spremenijo v korist zdravstvenega stanja udeležencev vadbe joge smeha.

Iz rezultatov je razvidno, da ima vadba joge smeha takojšni vpliv na krvni tlak in količino kisika v krvi. Krvni tlak je bil pri udeležencih, ki imajo visok krvni tlak pred vadbo joge smeha po sami vadbi nižji; pri posameznikih, ki imajo nizek krvni tlak, pa se je le-ta po vadbi joge smeha zvišal. Lahko bi rekli, da vadba joge smeha na nek način krvni tlak uravnava. Pri pulzu opazimo razliko pri skupini v okviru enkratnega merjenja, povprečje pri več merjenjih je ostalo enako. Pri tem je potrebno omeniti, da je bila vadba izvedena v sedečem položaju brez kakršnegakoli fizičnega napora. Predvidevamo lahko, da so bili stanovalci v okviru 1x meritve manj sproščeni (od tod nekoliko višji srčni utrip), kot stanovalci večkratnih meritev, ki so že natančno poznali tako potek vadbe, kot tudi samo izvedbo meritev in se uspeli tekom vadbe joge smeha sprostiti. Razlika je opazna tudi pri količini kisika v krvi, kar nas je pripeljalo do razmišljanja, da bi bilo smiselno v vadbo joge smeha vključiti bolnike z respiratorno boleznijo. Tako bomo v prihodnosti nadaljevali raziskavo vpliva joge smeha na dveh ciljanih skupinah: skupini stanovalcev doma z respiratorno boleznijo in skupini stanovalcev doma s povišanim krvnim tlakom.

LITERATURA

1. Chaya, M,S, Kataria, M, Nagendra, H,R, Ngarathna, R, Manjunath, N.K, Raghavendra, R,M. The effects of heraty extended unconditionl (HEU) laughter using laughter yoga techniques on physihological, psychological and immunological parameters in workplace: a randomized control trial. The JCH, 2008: 10(5): 126.
2. Fry, W.F., Rader, C. The respiratory components of mirthful laughter. Journal of Biological Psychology, 1977; 19 (2): 39 – 50.
3. Fry, W.F., Stoft, P.E. Mirth and Oxygen saturation Levels og Peripheral Blood. Psyhother Psychosom, 1971; 19:76 – 84
4. Miller, M, Fry, W.F.. The effect of mirthfull laughter on the human cardiovascular system. Medical Hypotesis, 2009; 73: 636-639.
5. Kataria M. Certified laughter yoga teacher training manual. Dr.Kataria school of laughter, 2000. Indija: Madhuri international Press.

Jezik/Language

Iskanje

Medijski sponzor

spoznajmose